nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ona sama je bila tista, ki je našo neugledno podjunsko ravnino delala zanimivo; tistih nekaj bombnih lijakov v dobravskem gozdu je bilo ravno dovolj velikih za odpadne jame in Drava je tekla globoko skrita spodaj v svoji koritni dolini, na njej niti ladij niti čolnov (kvečjemu nekoč ponoči so jo prečkali partizani v škafih za perilo), da se ni najbrž nihče v vasi Vogrče nikdar zavedal, da živi ob pravi, ja, pomembni reki. Kotanja v nižavi je bila edina znamenitost pri nas, ne po svoji obliki, ampak po svoji enkratnosti: tukaj, je ponosno pomislil učenec, da se je, tako daleč severno od Krasa, kakor tam na neštetih mestih, udrla podzemeljska jama, in od zgoraj da je zdrsela prst in napravila plodna skledasta tla. Kjer se je nekoč nekaj zgodilo, tam se bo, tako moje otroško prepričanje, zgodilo v prihodnosti spet nekaj, nekaj čisto drugačnega, in moj pogled v domnevno dolino je bil pogled pričakovanja in obenem plašnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani