nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ko sem se bližal, sem seveda slišal radio, vohal bencin in srečal streznjujoče grdo starejšo žensko, ki je vrgla pismo v običajen rumen nabiralnik. Le zakaj me je pri tem pozdravila kot ‘sina rajnega, končno spet enkrat doma’, me povabila na dvoriščno klop, v zavetrju za visokimi zidovi, mi prinesla skledo, da bi se umil, mi prišila manjkajoče gumbe na suknjič, mi zakrpala nogavice - za razliko od brata nisem bil nikoli sposoben paziti na svoje stvari; srajco, na njem po desetih letih kot novo, sem jaz raztrgal prvi dan -, mi pokazala fotografijo svoje hčerke, mi ponudila stanovanje v svoji hiši? Kot da bi bil to pravljični zakon, nisem postavljal nobenih vprašanj, in nisem vprašal po imenu ne kraja ne zračne odprte dežele, katere mejo sem, kot noben prehod prej in potem, prehodil v snu in kjer se mi ni, čisto drugače kot doslej med potjo, zdelo nič znano; tudi tako sem vedel, da sem na Krasu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani