nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Komaj so bili notri in zunaj dogleda, je delovala vas, kot že na prvi pogled, nenastanjena, kameni spomenik, izmaknjen zgodovini, pa eno s praznim vetrovnim sodeželjem. Ko sem se bližal, sem seveda slišal radio, vohal bencin in srečal streznjujoče grdo starejšo žensko, ki je vrgla pismo v običajen rumen nabiralnik. Le zakaj me je pri tem pozdravila kot ‘sina rajnega, končno spet enkrat doma’, me povabila na dvoriščno klop, v zavetrju za visokimi zidovi, mi prinesla skledo, da bi se umil, mi prišila manjkajoče gumbe na suknjič, mi zakrpala nogavice - za razliko od brata nisem bil nikoli sposoben paziti na svoje stvari; srajco, na njem po desetih letih kot novo, sem jaz raztrgal prvi dan -, mi pokazala fotografijo svoje hčerke, mi ponudila stanovanje v svoji hiši?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani