nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Prihod v vojašnični kraj je ta kip seveda razveljavljal in veljale so le še posamezne preskakovalne slike, z vsakim pogledom druga. V kasnejših letih sem bil pogosto v Vipavi in sem vas, mesto, ‘gospostvo’ ob vznožju ‘svete’ slovenske gore Nanos (, apnenčast greben na samem, popotnikov sopotnik, obračajoč se in menjajoč podobe, prav tako duševna hrana kot obris in razpoznavni znak na mnogih vsakdanjih deželnih proizvodih), z vodovjem enakega imena (več virov, ki drug poleg drugega, povsem brezglasno, neposredno spodaj stopajo na dan iz skalnih raz, se zbirajo v jamah, mlakastih, prav tako neslišnih, in potem nenadoma poženejo vse skupaj v eno samo visokošumečo, med kamnitimi hišami in pod vrsto kamnitih mostov donečo reko, ki v vršečem vetru vleče za seboj previs obrobnih dreves, divjih fig, se peni tja ven v široko dolino in se tam kmalu spet pomiri) z vinom vred, imenovanim po njej (belim, travnatim in skoraj grenkim), doživel kot kraj, ki ga hočem, tako dolgo kot le mogoče, vedno
spet videvati, da ne bi pozabil, da lahko postanem svet ter da sem samemu sebi in njemu to tudi dolžan. Prvič pa sem imel oči samo za vojaka, ki sem ga moral zdaj, razburjen in hladen obenem ter na preži kot detektiv, zasledovati vse do dogodka: marsikaj sem doslej doživel - česa tako nezaslišanega, kot je bila ta dogodivščina z mojim dvojnikom pa še ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani