nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Med vso vožnjo ni prišel od njega niti en stranski pogled, glava je ostajala neprestano usmerjena naravnost, telo se ni premaknilo s svojega mesta, in pol zaprte oči z redko utripajočimi trepalnicami so dajale sliko razmišljanja in budnosti obenem. Pravkar si je lahko predstavljal nek zelo oddaljeni kraj in pri tem bo, ne da bi odnehal v svoji domišljiji, z eno roko mirno prestregel paket, ki se je, za vsakogar sicer nepričakovano, iz prtljažniške mreže zvrnil na glavo njegovega soseda; preden bi lahko človek to opazil, ga bo potisnil nazaj in pokazal, kot da se ni nič zgodilo, svoje enkratno mežikanje, ki je bilo nemara namenjeno neki gori na Antarktiki. Posebej ušesa so izražala občutek za istočasnost prisotnega in odsotnega, tako značilno za mladega moža: lahko so pazila na vsak šum v vozečem avtobusu, obenem pa se zavedala nekega ledenika, rojevajočega se v istem trenutku, slepcev, ki pravkar tipajo skozi mesta vseh celin ali potoka, ki zdaj tako
kot že od nekdaj curlja skozi domačo vas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani