nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Če so obraze zgolj dvignili k hiši, ker so jih tam dobro in poceni postregli, so v mojih očeh pred njo stali vendarle kot pred žlebovi zidu žalovanja, in izletniki so bili obenem romarji (‘Pelegrin’ je v kraju res pogosto ime) s čimer se je ujemala tudi resnoba pričesk in oprave. Tu sem prvič prepoznal smisel v (kot potem pozneje še enkrat v sliki tiste stare ženske, ki je, s skoraj zaprtimi očmi, stala pred svojo kraško kočo in imela preko roke, belo in črno, svojo mrtvaško srajco, nekdanjo poročno obleko). V skupini je bil tudi otrok, ki je zdaj hitro splezal na nadzidek, se od tam v žlebovih vise na prstih na rokah in nogah pognal dalje in se od polovice stene, med ploskanjem gledalcev, odgnal na tla: zaključek potovanja in znamenje za vrnitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani