nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vsi so imeli upognjena kolena, in posvetilo se mi je, da nismo bili preganjanci samo mi, Kobalovi, ampak celota vaških bajtarjev; vsa vas Vogrče, izgnanska vas, od nepredstavljivih časov; vsak enako hlapčevski, enako beden, enako odveč; celo duhovnik se mi je zdel, namesto kot duhovni gospod, tukaj v skupini prej kot koščeni kaznjenec, ostrižen na kratko. Če so obraze zgolj dvignili k hiši, ker so jih tam dobro in poceni postregli, so v mojih očeh pred njo stali vendarle kot pred žlebovi zidu žalovanja, in izletniki so bili obenem romarji (‘Pelegrin’ je v kraju res pogosto ime) s čimer se je ujemala tudi resnoba pričesk in oprave. Tu sem prvič prepoznal smisel v (kot potem pozneje še enkrat v sliki tiste stare ženske, ki je, s skoraj zaprtimi očmi, stala pred svojo kraško kočo in imela preko roke, belo in črno, svojo mrtvaško srajco, nekdanjo poročno obleko).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani