nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Zunaj v dežju sem hodil gor in dol ter nato sklenil, da ostanem; prav vabljivo, kot majhne hotelske sobe, se je v izginjajočem dnevu kazalo satovje trdnjave. Megličasto, ki se je vleklo preko grebena, so bili oblaki: prvič sem se znašel v takšni tvorbi, posebej jasni spodaj v travi, kjer so majhne gorske rože postajale zameglene in se spet zasvetlikale; in, kot obrabljenih negibnih kril, se je prepuščal gnanju oblakov. Nameščen v notranjosti bunkerja, na plasti starih časopisov, sem jedel od tistega, kar sem imel s seboj; nič več, vsaj tistega dne ne, se mi ni moglo zgoditi - pri čemer sem mislil na tisto zgodbo o škratu, ki iz svoje skalnate votline moli jezik naravnim pojavom; na koncu, ko ga bo hudobni človeški otrok odvrnil, ga bo že še zadela strela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani