nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Zadnji človekov znak, ki sem ga, za dolgo, dojel: moker temen sveženj perila pred hišo na koncu gorske vasi (pri čemer sem pomislil, da je imel slovenski jezik posebno besedo za takšnega ‘’). Nato sem sledil samo še posekam v travi, ki so se izkazale kot divje sledi v pogosto neprehodno, in vse, kar sem slišal, je bilo enakomerno brenčanje mrčesa, kakor glas prebivalstva, ki se bolj in bolj oddaljuje. Za mojim hrbtom pogreznjeno dolinje, na obzorju Julijskih Alp pa pojav troglavca,, najvišjega od jugoslovanskih gora, pred in za menoj zdaj nič drugega kot divjina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani