nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ali ni že zdavnaj preglašen s tistimi iz vseh strani neba, iz vseh dolinij, na mizno ravan odmevajočimi ukazovalnimi kriki vojašničnih dvorišč, s poljsko sivimi vojaki, ki vadijo streljanje, in z grebenjem grobarskih lopat krajevnega pokopališča? Ne, še zmeraj, kjer koli sem, se mi slepa okna in prazne steze dozdevajo kot vodni znaki kraljestva vrnitve, spričo katerega lahko žvižg lokomotive postane tako golobji klic kot krik Indijanca. Še zmeraj čutim vrvico mornarske vreče, s knjigo besed v njej, na svojih ramenih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani