nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
, ki so ga zaradi njegovega tihega glasu že od nekdaj presliševali in so se mu v duhovniškem domu rogali pazniki, ker njegovo žebranje ‘ni prodrlo’, je kričal, da bi nanj vsi, ki so ga poznali, zrli od tedaj z drugačnimi očmi.
Nekaj primerljivega se je do zdaj dogodilo samo enkrat, prav v internatu, ko se je nekega dne potrto dvignil, prepričan o sebi, da ne more peti, učitelj pa ga je k temu silil, zajel sapo, in, sredi razreda, ki je tuhtal predse, iz svoje najglobje notranjosti zapel tuj in nežen napev, ki so se mu poslušalci najprej posmehnili, nato pa čudno plašno pogledali stran, in kateri je že od nekdaj, tako je pomislil pevec, najbrž čisto spodaj tičal v njem. Na višavju zdaj, kjer je bil sam, pa iz njega ni prihajalo nobeno petje, tudi tuljenje ali klicanje ne, ampak jasno kričanje, ki je naravnost gospodovalno iskalo svojo pravico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani