nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In jaz? - spoznaval sem se, bralec in gledalec obenem, kot tisti tretji, od katerega je bilo vse to odvisno, in brez katerega ni bilo nobene igre, in ki je na samem sebi sodoživljal glavno potezo vsakega igralca: očetove bele hlapčevske noge in bratov vrezani kotiček veke.
Ta slikopis je seveda samo za trenutek primigetal s pobočja; potem spet brezreliefna prazna oblika; sonce že zašlo. Toda vedel sem, da sem lahko določal vrnitev; da jo je, drugače kot žalovanje, bilo možno hoteti: na prazne oblike, tako stez kakor slepega okna, sem se lahko zanesel; bile so pečat naše pravice. ‘, du wirst dort im Graublau gegangen sein!’*
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani