nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
V moji domišljiji se tukaj vse vaške izbe družijo v eno samo, večkotno prostorje, kjer sprti, kujavi vaški otroci, ki drug drugemu obračajo hrbet, zahtevajo vsak svoj kotiček, dokler nista eni teh postav ali vsem obenem (kakor se je v resnici zmeraj zgodilo) končno ušla beseda ali smeh, ki sta prelomila urok. Sicer ni na vasi nihče drug drugega imenoval prijatelja - zato so govorili o ‘dobrem sosedu’ -, vendar, vsaj med otroki, ni bilo prepira, ki bi vodil k trajnemu sovraštvu.
Še preden sem naletel na svojega prvega sovražnika, sem seveda izkusil preganjanje, in ta izkušnja je določevala tudi del poteka mojega poznejšega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani