nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pravljična moč je iz besednih krogov prehajala tudi name, tako da se je v njej grozno, odvratno, zlobno sicer izdatno pojavljalo, a je v igri samo sodelovalo, zavzemalo svoje mesto v celoti, in ni moglo, vsaj v slovarju ne, nikdar zmagati. Ob zgodbah, ki sem jih takrat pisal, je učitelj pogosto tarnal, da sem dovzeten za obešenjaško, ja, da prav hlepim po mračnem in grozotnem; zakon pisave pa da je, ustvarjati črko za črko, zlog za zlogom, svetlost svetlosti; celo zadnji vzdihljaj da mora, oblikovan, postati življenjski dih. In zdaj, poglobljen v ‘krvavi dež’, v ‘podganjak’, v ‘gnusno slino’, v ‘deževnikove blatne klobase’, v ‘čevlje, plesneče v kotu’, v žival z imenom ‘podskal’ (modras), v kraj z imenom ‘krtova dežela’ (grob), se je bralec čutil osvobojenega od svoje zabredenosti v grozljivo in tudi tragično ter spoznaval, med opazovanjem imen, vzorec v svetu, ja, načrt, ki je deželno ljudstvo in vaško hišo že od začetka spreminjal v
svetovno ljudstvo in hišo svetovnega mesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani