nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In prav tako je zdaj stari slovar deloval name kot zbirka besed-pravljic, z močjo svetovnih podob, tudi kadar jih bralec, kot travne bilke z nanizanimi jagodami, ni živo doživel. Ja, okrog vsake besede, pri kateri sem pričel tuhtati, se je tvoril svet, pri ‘prazni kostanjevi luščini’ prav tako kot pri ‘vlažnem tobaku, ostajajočem v pipi’, in tudi že pri golem ‘sončnem dežju’ ter beli podlasici, ki je pomenila obenem ‘lepo, prevzetno dekle’. In kakor so nekatera mesta v bratovih pismih kazala okrog sebe soj, primerljiv s fragmenti grških iskalcev resnice, tako so zdaj posamezne besede vlekle kroge, ki so privedli moje misli na nek lik iz predzgodovine, iz nedoločenih stoletij še pred tistimi prvinskimi jecljavci, na legendarnega Orfeja: tudi od njegovih so bili zbrani samo nekateri posebni izrazi; kot izročila vredne niso cenili njegovih pesmi ali napevov, ampak to, da je poljske brazde imenoval ‘osnovice’, pluge ‘upognjene tkalske
palice’, semenska zrna ‘niti’, sejalni čas ‘Afrodito’ in dež ‘Zevsove solze’.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani