nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Naš konj sicer v resnici nikdar ni imel tiste temne ‘lise’ na hrbtu, toda zdaj, s tistim izrazom zanjo, sem v vaški ogradi zagledal konja s prav takšnimi lisama. Prav tako nisem nikoli prej slišal glasu čebelje matice, čigar zvok je zdaj z onomatopoetskim glagolom iz zapuščenega očetovega čebelnjaka prodrl najbolj v bralčevo notranjost, tam pa je sledil šum ‘kot od vrele čežane’ celega domačega čebeljega roja. Ja, tisti, ki je ‘na piščali iz brezovine proizvajal brenčeče glasove’, sem bil jaz, bralec edine besede za vse to, in na enak način je to bralec, ki, poglobljen v ‘travno bilko, na kateri so razvrščene jagode’, v trenutku izza sedmih gora stopi z njo v roki iz gmajne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani