nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kakor se mi zdaj s pomočjo sonca, ki pravkar spet, črta za črto, potuje čez potemnjeno podobo pokrajine nasproti pisalne mize, na kateri se pojavljajo najmanjše stvari in liki skupaj s svojimi medprostorji - upognjena roka dekleta, sedečega ob vodi, krivenčenje drevesa na obzorju, fantova glava ob tripotju, ki se obrača za dekletom -, tako sem takrat, pod podsenjem poljskega senika, s pomočjo besednih podob prepoznaval posameznosti, ki so mi doslej, kadar sem si hotel predstavljati neko otroštvo, skoraj vedno manjkale. Začelo se je tako, da se je beseda za besedo - brat je določene označil, tako da sem lahko marsikaj preskočil - pred menoj sestavljalo ljudstvo, v katerem so se natančno ponavljali vaščani doma, a ne da bi pri tem, kot v krožečih zgodbah in anekdotah, zakrknili v tipe, značaje in nosilce vlog; pri ljudeh in stvareh sem videl samo njih bleščeče obrise. Besede so govorile o nekem podeželskem ljudstvu, pri katerem so tudi primerjave
prihajale s podeželja: ‘
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani