nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tako tiho pa da so se pogovarjali samo zato, ker da niso hoteli nikogar dražiti; in izmenjavali da si niso nič drugega kot nepomembnosti, o vremenu, šoli, paketih s klobasami in slanino od doma, te pa vsekakor z velikim oddahovanjem: domače glasove so predajali drug drugemu ‘kot pri obhajilu’; v tistih nekaj trenutkih dnevno, ko so bili lahko končno sami s svojo preganjano govorico, da jim je bilo ‘slovesno pri srcu’, celo kadar so se zavestno omejevali na najbolj vsakdanje. »Ali ni razlika«, je zaklical moj zaupnik, »če lahko rečem njiva namesto Acker, ali namesto jabolko?!«
Za doraščajočega pa so bile samo litanije v temni cerkvi in podoba pogrešanega brata, njegovega junaka, tisto, kar ga je zadrževalo od tega, da bi drugi jezik v deželi - za marsikoga prvega - sprejel kot sovražnost, usmerjeno zoper sebe, kakor se vendar še zmeraj, tudi proti koncu tega stoletja, in pogosto celo brez vsake zlovolje, dogaja nemško govoreči večini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani