nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vsa klicanja odrešitelja sveta, ki naj bi se nas usmilil, in svetih, ki naj bi prosili za nas, sem popolnoma sodoživljal. V temni cerkveni ladji, napolnjeni s polagoma nespoznavnimi obrisi vaščanov, ki so se s svojimi glasovi obračali na oltar spredaj, je iz zlogov drugega jezika, menjajočih se pri pridigarju in enakih pri srenji, prihajala vnetost, kot da bi vsi mi ležali na tleh in naskakovali, vzklik za vzklikom, zaprto nebo. Ta tujejezična sosledja glasov mi niso bila nikoli dovolj dolga; vedno naj bi potekala dalje; in če je bilo litanije konec, po tistem nisem čutil izzvenevanja, ampak prelamljanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani