nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Blazna predstava, da dvajsetletnik tabori vse popoldneve v tuji deželi pri odročni poljski koči, potopljen v slovar, v eno samo stran, ja, v posamezno besedo, od katere se potem zazre, zmaje z glavo, se zasmeji, s petami pobobna po zemlji, zaploska z dlanmi (da kobilice odfrfotajo in metulji odšvigajo), se medtem požene tudi na noge in zunaj v dežju preteče krog. Ljudje v gostilni in kraju so me imeli, kadar so me videli na moji vsakdanji poti, za ‘prihodnjega učenjaka’ ali ‘mladega slikarja’ (Bohinj z jezerom in osamljeno cerkvijo tam je bil v devetnajstem stoletju pogosta pokrajinska tema): toda fant s knjigo na svojem mestu, sključen, ki nenadoma na vse grlo zapoje neko besedo, to je bil lahko le prismuknjenec, idiot.
Pri tem pa sem na sebi le še redko doživel takšno ostroumnost - jasnovidnost, združena z ostroslušnostjo - kot takrat pri branju med seboj nepovezanih besednih stolpcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani