nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Delovni zvezek o sadovnjaku se je kot branje dobro skladal s sobo, med štirimi stenami; in abecedni seznam besed se je zdaj razgrinjal na prostem ter tam izpuščal vse svoje pomenske puščice. Blazna predstava, da dvajsetletnik tabori vse popoldneve v tuji deželi pri odročni poljski koči, potopljen v slovar, v eno samo stran, ja, v posamezno besedo, od katere se potem zazre, zmaje z glavo, se zasmeji, s petami pobobna po zemlji, zaploska z dlanmi (da kobilice odfrfotajo in metulji odšvigajo), se medtem požene tudi na noge in zunaj v dežju preteče krog. Ljudje v gostilni in kraju so me imeli, kadar so me videli na moji vsakdanji poti, za ‘prihodnjega učenjaka’ ali ‘mladega slikarja’ (Bohinj z jezerom in osamljeno cerkvijo tam je bil v devetnajstem stoletju pogosta pokrajinska tema): toda fant s knjigo na svojem mestu, sključen, ki nenadoma na vse grlo zapoje neko besedo, to je bil lahko le prismuknjenec, idiot.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani