nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kakor brez svojega sodelovanja sem prispel tja gor, vodile so me poti same, najprej stara, nič več prevozna cesta; čez katero je že spet, tudi iz razpok v smoli, rasla travnata ruša, potem po bregu bivše, zdaj že s kratko, mehko planjavsko travo oblazinjeno potočno korito. Tudi tukaj sem moral najprej najti svoje mesto. Kot v refrenu: lovska visoka preža mi je bila previsoka, kotanja preveč kotanjasta, sonce prevroče, senca premrzla, zavetrje preveč brezvetrno, zračno mesto preveč izpostavljeno vremenu, skalovje preveč bizarno, podrt čebelnjaček preveč slikovit.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani