nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In zato imenujem nekoga tudi svojega ‘prednika’, ki ima iste starše kot jaz; ja, za svojega prednika sem določil, najbolj miroljubnega puntarjevega potomca, človeka, ki ni ‘nikoli’, kakor je dopuščala celo sestra, ‘prihajal s pokalico’, čeprav nosim vendar sam, vsekakor v domišljiji, proti temu ali onemu sovražniku stalno bič s seboj. In resnično se je, prav v nekaterih življenjskih trenutkih, v katerih je šlo za mnogo, razširil naokrog nekakšen mir, v katerem izvoljenega prednika nisem videl samo prijazno sklonjenega nadme, ampak sem ga sam vtelešal. Seveda ga nisem mogel priklicati, da bi v ogroženosti našel mir - našel sem, obratno, mir, in bil je, kot moja okrepitev, pri roki; nemogoče torej, da bi se oklepal prednikov (edini učinkoviti, to vem, je stavek, ki je predhodnik temu, pri katerem sem pravkar).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani