nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Težeče, zgrinjajoče se nadme proti zračnemu in prividu drugega: to je boj še danes. In zato imenujem nekoga tudi svojega ‘prednika’, ki ima iste starše kot jaz; ja, za svojega prednika sem določil, najbolj miroljubnega puntarjevega potomca, človeka, ki ni ‘nikoli’, kakor je dopuščala celo sestra, ‘prihajal s pokalico’, čeprav nosim vendar sam, vsekakor v domišljiji, proti temu ali onemu sovražniku stalno bič s seboj. In resnično se je, prav v nekaterih življenjskih trenutkih, v katerih je šlo za mnogo, razširil naokrog nekakšen mir, v katerem izvoljenega prednika nisem videl samo prijazno sklonjenega nadme, ampak sem ga sam vtelešal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani