nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ali je zgolj moj kasnejši privid to, da je bilo tisto starševsko čelo‐ob‐čelo v bolniški sobi manj zakonska ljubezen in bolj druženje v tožbi nad nadvse ljubljenim sinom, in da naj bi obe čeli ustvarili most za njegov prihod domov, na katerega so še zmeraj upali? Gotovo je, da sta mož in žena, vsak na svoj način, pogrešanega navdušeno častila, kot, kakor je začuda govorila brezbožna mati, ‘primer božjega sinu’, in da bi mu ona, po vesti o njegovem približevanju, takoj pripravila ‘dom’, umila prag in ovenčala hišna vrata, medtem ko bi mu on s svetleče očiščenim kolesljem, z vanj vpreženim belcem, izposojenim pri sosedu, s kapljo solz veselja na nosu, oddrvel nasproti v odprto nebo.
Samo sestra je takšnemu poveličevanju zmeraj znova ugovarjala (kakor so mislili starši: ker ga je krivila za svojo ponesrečeno ljubezen).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani