nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vera pa je zaživela, po njegovem, samo v materinščini; kajti ko so po koncu prve republike tudi v cerkvi smeli moliti in peti samo še nemško, ni bilo to v njegovih ušesih ‘nič svetega’ več, ampak eno ‘samo stokanje, ki mi noče v glavo’.) K njegovi pobožnosti spada tudi notranja ironija, s katero iz daljave zaklinja hišo in posestvo: tistih nekaj hektarjev imenuje ‘nepremičnino’ ali ‘Kobalovo realiteto’; sobe v hiši so, s kuhinjo, hlevom in senikom vred, ‘sobane’; in za ‘študiranje’ njegovih pisem da se lahko ‘vsi zberejo pri mizi’, kot ‘prečastita družina’.
Taka ironija mu je tudi med vojno preprečevala, da bi se dejavno uprl; upor je izražal le v pisemskih besedah in čutil, po vesti o preselitvi neke sosedove družine v nemško tujino, ‘edino željo, da bi tega... raztrgal na tisoč koščkov, silo, da bi se ga lotil; toda misel na starše, brate in sestre ta bes zadržuje’.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani