nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
O dvojem sem zdaj razmišljal: pred drevesnimi gobami, ki so v obliki ščitnikov oklepale, o nekem bratovem pismu, v katerem je omenjal takšno ‘gobo’, s katero je v mraku na veliko soboto hodil okrog velikonočnega kresa (to da mu je bilo ‘najbolj sveto in veselo’, in potem da ‘je bilo slavje tudi že mimo, še klobase me niso mogle tako razveseliti’) - in pred vrhi drogov o tisti leskovki, zgoraj razcepljeni, na katero je oče, pogosto surov do živali, njega dni nabodel gada, razsekanega pri košnji: ta, ki se ni samo ves takratni dan, ampak v vseh letih vijugal v razcepu, ob palici, zariti v tla, bolj trajno znamenje tega kraja kot vsi sončni sadeži, se je zdaj razblinjal, in obrnjen k svojim prednikom v najbolj praznem kotu vrta ter obenem pri iskanju otrokovih oči, odvrnjen od enoglasja mrtvaške tožbe in izpeljan iz ‘večnega kraljestva ločitve’ (tako brat), sem govoril, namesto z zmagoslavnim, seveda s prej odpovedujočim glasom, dobesedno dalje: »Ja, pripovedoval vam
bom!«
O tistih treh letih, ko je bil brat na kmetijski šoli, je prav toliko razrednih fotografij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani