nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Trava ne trava, ampak močvirje; tistih nekaj bilk, ki so ga prikrivale, bledih in trdih kot ličje; prepletenih z robidovim vitjem, ki se je priplazilo iz gozda in jarkov. Najbolj vpadljiv tisti jesen, ki je prodrl iz gozda in se jablane dobesedno polastil: njegovo seme je najbrž pognalo korenine ob njenem vznožju, in mladi jesen je staro jablano med rastjo napol objel ter njeno deblo s svojim tako rekoč pokril kot plašč, tako da se je zdaj v razcepu živega drevesa kazalo razlubljeno mrtvo. Cepik, prej prepoznavnih po bolj gladki, svetleči se skorji, izpod pleteža lusk vsepovsod že zdavnaj ni bilo več mogoče najti; le še na enem mestu je na to kazala štirirobna lesena letev, ki je, povezana s cepljeno vejo, ležala nad njo: čuden obrat, do katerega je prišlo sčasoma, ko se je veja, sprva tanjša od obeh, odebelila in pričela nositi nekdanjo letev, ovito z zarjavelo žico, kot nekoristni privesek na svojem hrbtu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani