nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pozneje preprečena mladost, internatski čas, h kateremu je spadalo tudi to, da sem zamujal tudi obiranje sadja; nobenih skladovnic zabojev več, pred odhodom največ nekaj jabolk v kovček, in še nekaj več med letom, iz paketa v paket bolj nagubanih.
Potem materina bolezen, okorevajoči očetovi sklepi, moja razučenost (ja, to je prava beseda) skoraj vsakega fizičnega dela, ki je vendar soustvarjalo tudi prostore otroštva, prav nič drugače kot branje na odprtem hodniku, drvarjenje in pokrivanje strehe prav tako kot gnanje na pašo in nalaganje snopov v kopice (iz tega ni nikoli, vsaj zame ne, nastalo garanje ali ubadanje, in če že, vsaj ne več kot nekaj ur).
Nato desetletja odsotnosti, z dokončno zanemarjenostjo sadovnjaka; samo sestra, ki je tja, še nekaj časa, odhajala z majhno ročno košaro in se oskrbovala z vej, ki jih je lahko dosegla kar z rokami; in nato tudi ona ne več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani