nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kotanja ni bila globoka in šele na robu je bila spoznavna kot dodatna nižava; tudi vrhovi majhnih sadnih dreves so se prišleku pokazali šele tam, na enaki višini s konicami čevljev; od daleč, od vasi ali s podeželske ceste, je iz brezdrevesnih njiv štrlel le tisti čudni, ob nevihtah včasih kot baklja bliskov.
Kotanjo da je ustvaril - tako mi je opisoval učitelj zemljepisa - davni potok, sotok talne vode, ki v tej posebni nižini ne stoji, ampak teče skoznjo, vse do korita Drave, eno samo preplavljanje, le ‘za sprehajalno palico’ pod zemeljsko površino. Na mestu sedanjega sadovnjaka da je ta sotok njega dni pribrbotal na dan kot potok, odplavil s seboj prst in izlizal svoje izvirališče v skledo, v obliki ‘čelne železniške postaje’, iz katere si je le‐ta tja dol k reki izžrla ozko jarkasto pot.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani