nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Tudi kjer je brat, v drugem delu zvezka, zapustil svoj posebni sadovnjak in na splošno obravnaval različne vrste jabolk, so pred menoj vendar stala njegova določena drevesa; kjer je opisoval le še postopek, sem bral dalje čisto pripoved, o kraju in njega junaku, na katerega sem nato navezoval tudi tiste zaključne opombe, ki so bile namenjene vsakemu sadjerejcu, češ da pri takšni zadevi, ki je tako rekoč krvno sorodna z modrostjo, ne more biti ne doktorjev ne učencev, in najvažnejša za sajenje da je ‘prisotnost Gospoda’.
Posebnost bratovega sadovnjaka je bila, da je ležal daleč zunaj vasi, obdan z orno zemljo in s pašniki, na eni strani omejen z majhnim mešanim gozdom, medtem ko so se sicer vrtovi pričenjali takoj za hišami, s ceste nedogledne vrste dreves, na katerih koncu si si lahko predstavljal samo še ledino, z Vogrčami kot otokom jabolk in hrušk na robu. Druga razlika: bratova drevesa so bila plantažno nizka, in
vsako, vse do skupin češpelj in tepk pri vhodu, običajnih na vasi, ki naj bi bistvo sadovnjaka tako rekoč prikrivale, je nosilo sad drugačnega okusa; ja, bila so celo drevesa, kjer se je od enega nadstropja vej do drugega vrsta menjala, in, vrhunec, med tepkami ena, skrivna, samo družini znana veja s sadjem, ki je bilo varljivo podobno tistemu na sosednji veji, ob katerem pa se ti ni, če si ugriznil vanj - tako običajni rek - ‘potegnila rit skupaj’, ampak so se ti zasvetile oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani