nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Za to da je izbiral izključno mladike, ki so že enkrat nosile sad; ‘kajti drugače naše delo ne bo za obiranje, ampak za senco’, in nikoli da jih ni vsajal v razcep dveh drugih, ker bi to obema jemalo hrano. Pisal je o obrezovanju dreves nasploh, čim bolj zgodaj da se je tega lotil, tem več ‘lesa’ da je dobil, čim kasneje, tem več ‘sadežev’; in les da je samo ‘poganjal’, medtem ko se je sadje ‘povešalo’.
Na začetku zvezka je pripovedoval, da je na področju kasnejšega vrta sprva stalo le eno samo sadno drevo, popolnoma podivjano (njegova beseda je bila ‘pogozdeno’, pri čemer je mislil, da so se veje razbohotile kot), brez sadja: temu da je on, na tistem mestu lubja, ki je bilo najmanj preraščeno z lišaji, porinil v les železni trn, nakar je iz gnojne rane kmalu pogledal ukrivljen poganjek, en sad obetajoči za drugim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani