nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kazala ni niti zavojev niti lokov, niti kračin niti površnosti, zaradi česar se ji tudi nikoli ni bilo treba spremeniti v tiskano pisavo; nobena črka, ki je v besedi stala ločena od druge, ni bila nepovezana; in obenem se je razlikovala od slikovitega lepopisja dokumenta iz preteklega stoletja s svojo poteznostjo, ki je bila eno s potezami njenih risb. Pri opazovanju se mi je dozdevalo, kot da nečesa ne bi zgolj zadrževala, ampak da se s svojim predmetom, vsaka črka v vrsti nosilec njegove podobe, nezmotljivo približuje k cilju, in v Bohinju, novi deželi, sem v bratovi pisavi nato ugledal tisto, ki se je dobro skladala z okoljem: pisavo naseljenca, nekoga, ki se odpravlja na pot, in pri komer je tudi pisanje del tega odpravljanja; namesto golega dokumentiranja dogajanja neprekinjeno delo.
V nekem pismu pripominja, kako da bi izvedenec za pisavo ugotovil, »da so vse naše čačkarije (te naše družine) v sorodu«, jaz pa sem iz tega zmeraj
razbral svojevoljnost in ponos.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani