nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bila je jasna in popolnoma enakomerna, črke dolge, ozke, nagnjene rahlo proti desni, kar je pri listanju od strani do strani dajalo vtis tukaj ujetega, večno padajočega, enakomernega dežja. Kazala ni niti zavojev niti lokov, niti kračin niti površnosti, zaradi česar se ji tudi nikoli ni bilo treba spremeniti v tiskano pisavo; nobena črka, ki je v besedi stala ločena od druge, ni bila nepovezana; in obenem se je razlikovala od slikovitega lepopisja dokumenta iz preteklega stoletja s svojo poteznostjo, ki je bila eno s potezami njenih risb. Pri opazovanju se mi je dozdevalo, kot da nečesa ne bi zgolj zadrževala, ampak da se s svojim predmetom, vsaka črka v vrsti nosilec njegove podobe, nezmotljivo približuje k cilju, in v Bohinju, novi deželi, sem v bratovi pisavi nato ugledal tisto, ki se je dobro skladala z okoljem: pisavo naseljenca, nekoga, ki se odpravlja na pot, in pri komer je tudi pisanje del tega odpravljanja; namesto golega dokumentiranja
dogajanja neprekinjeno delo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani