nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kako iskal sem v teku let prostor za branje knjig! Sedel sem za mlečno stojnico ob trikotnem razpotju, na klopi ob znamenju daleč proč na poljih, na odročnem obrežju spodaj v koritni dolini Drave, voda, zajezena ob mojih nogah, tako gladka, da je bilo Spodaj, reka, enako kot Zgoraj, nebo... Nekoč sem se vzpel na Vogrško goro, dokler nisem, tik pod grebenom, na jasi za enim samim borom, porasli s praprotjo, daleč od sveta, zagledal pred seboj mesta, ki je najbrž sen vsakega bralca: krog in krog drevesa šop najmehkejše trave, ki se ji je v ljudskih ustih reklo ‘ženski lasje’, ležišče, pripravljeno iz naravnih blazin za sedenje, nikakršna greha, ampak prestol duha, kakršen bi mi pravkar privel iz knjige z imenom ‘Strah in trepet’.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani