nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bila so zadnja jabolka lanskega leta, že tako stara, da so v njih, če sem jih le vzel v roko, že zašklepetale koščice. Ne samo iz nuje sem oboje pojedel, ampak ker je bila to, tudi še veliko pozneje, moja najljubša jed; ničemur drugemu se beseda ‘tekniti’ ni podala tako zelo kot sladkokiselkastemu okusu drevesnega sadeža skupaj z ržjo in s pšenico, začinjenima s kumino, a le rahlo slanima. Na mizi pri oknu so ležali razvrščeni kruh, jabolka, zložljiv nož, in hrbtno stran lune sem si predstavljal ob mokastem hlebcu z globokimi razpokami, ki je v enem dnevu izginjal seveda hitreje kot nebesno telo v enem tednu in kmalu tudi brez solune; zadnje rezine tako tanke, da so, proti luči, spominjale na mrežo prozornih snežnih kristalov, potem tudi že raztopljeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani