nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vrata na vežo sem pustil odprta, kajti ob bobnenju potoka bi se v zaprti sobi samemu sebi zdel kot izven sveta; tako sta me iz gostilniškega prostora in kuhinje spodaj vsaj včasih dosegla žvenket ali kakšen drug predirljiv hrum. Na vežni steni, prav nasproti vrat, je visel črnorjav nagačen divji petelin, v drži raščenja - iztegnjen, zaradi petja odebeljen vrat, zaprte oči -, kakor so ga pač ustrelili. Deščica za ključe poleg njega, s ključi različnih oblik, za šipo, je bila podobna skoraj popolni zbirki metuljev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani