nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vojak, ki je nekoč sam mirno sedel ob robu poti, je imel, ko sem se mu približal, radiotelegrafsko napravo ob ušesu; in otroci, celo kadar so, navidez potikajoč se, odtrgali list z grmovja, so bili pri tem podobni stezosledcem, ki se pravkar učijo iskati sledi; celo ob nedeljah so čakali v dolgih vrstah pred spovednico v cerkvi, ki je velika kot katedrala stala sredi travnika, in kdor je, odvezan svojih grehov, stopil ven, si je komaj vzel čas, da se je zarežal vase, in že je odkorakal h klečalniku, da bi tam nemudoma opravil svoje spokorne molitve. Od prebivalcev dolinja ni prihajala umirjenost staroselcev, ampak neugnanost, pripravljenost na skok, novoselska stalna prisiljenost v duhovno prisotnost, zaradi česar sem videl Bohinj, tudi glede na njegovo naravno lego, podnevi pogosto kot prav posebno evropsko deželo. Tam sem skoraj pogrešal kakega idiota ali pijanca, ki bi tu in tam prekrižal marljivost, ki bi se brezumno opotekel naokrog in polno
zaposlene za trenutek odvrnil od njihove resnosti in pridnosti, dokler nisem opazil, v zastajanju med iskanjem krajev za študij tistih dveh knjig, med obračanjem, zavijanjem s poti, otipavanjem tega ali onega travnatega mesta, ali bi bilo primerno za sedenje, med naslanjanjem na drevo in odmikanjem pred smolo na njem ter opotekanjem naprej, da sem oddajal sliko varljivo podobnega dvojnika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani