nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Ko sem takrat stopil iz vlaka, sem videl in vohal sprva skoraj samo les, zagledal, takoj zadaj na tovornih tirih, skladovnice celih drevesnih debel, tramov, desk in letev, in med hišami sem slišal motorne žage. Vse dni, ko sem bil tam, nisem srečal nobenega brezdelnega človeka; če je kdo na prvi pogled tako deloval, se je izkazalo, da je čakal ali na avtobus na kakem od pogosto neoznačenih postajališč (ob plotu, mostovnici), ali na trenutek, ko se bo nagnila nažagana smreka, na lepo vreme za obračanje sena, ali tudi samo, kot stara kuharica pri gostilniškem štedilniku, na to, da se skuha mleko ali da zavrejo jedi. Vojak, ki je nekoč sam mirno sedel ob robu poti, je imel, ko sem se mu približal, radiotelegrafsko napravo ob ušesu; in otroci, celo kadar so, navidez potikajoč se, odtrgali list z grmovja, so bili pri tem podobni stezosledcem, ki se pravkar učijo iskati sledi; celo ob nedeljah so čakali v dolgih vrstah pred spovednico v cerkvi, ki je velika
kot katedrala stala sredi travnika, in kdor je, odvezan svojih grehov, stopil ven, si je komaj vzel čas, da se je zarežal vase, in že je odkorakal h klečalniku, da bi tam nemudoma opravil svoje spokorne molitve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani