nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
V Pragi je izgubil zob, tako kot ga je ona v Parizu: skrbi potovanja povzročijo, da se na tujem kvarijo zobje, sta sklenila, ko sta strmela v sekalec, ki si ga je privoščil izgubiti, izdrl mu ga je češki zobozdravnik, prijatelj njegove tete, ki je nekoč, ko je bil v nekem drugem svetu mlad moški, srečal Karlovo mamo. je hlipal v Francesino široko ramo, ona pa je strmela v hotelski strop (teta ju ni mogla nastaniti, saj je živela, kot je živela v Palmers, v eni sami sobi) in se za svoje preživetje zahvaljevala bogu, saj ni bilo drugega, ki bi mu lahko rekla. , je govorila, ne joči,, ne, prosim ne - čeprav ji ni bilo mar, kajti to, da ga je imela, je bilo več kot je, ambiciozna, kot je bila, kdajkoli upala in njegove solze in pogled na njegov zob, ki je visel s kljuke na omari, in misel na njegovo osamljeno teto in njegovo mrtvo mamo in brata in sestro in očeta in na prah in pepel mrtvega Stephena, ki se dviga iz dimnika krematorija, vse to je bil del odrešitve, tako
nepričakovane, da je obležala ob njem; resnica je bila tako minljiva in veneča, ampak komu mar, komu mar, če človeka lahko en sam trenutek lahko odreši smrtne kazni, potem storimo to, ujemimo ga, kajti to smo dolžni mrtvim, drugim, in to je vse, kar lahko živi in srečni naredijo za mrtve, vse, kar lahko storijo, če imajo za to priložnost, je, da se veselijo: prevzeta od radosti je ležala tam, medtem ko je med hlipanjem zaspal na njeni rami, prevzeta od radosti je ležala in mislila na zlati praški barok in na Kafko, tega norega, in na tiste nagnjene nagrobne kamne, nagrobne kamne, na svoj delo, poklic, svoje življenje, na račun katerega (račun, račun) je ležala tule, s, v tej zakonski postelji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani