nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
Na Stephena je pomislila čez leta, v Pragi - s nista nikoli prišla do Plzna, pač pa sta prišla v Prago, kjer je živela družina Karlove matere, in medtem ko je bila tam, sta ji na misel prišla Stephen in: hodila je po judovskem pokopališču z nagnjenimi nagrobnimi kamni, strmela je v nevarne zidarske odre in velike počrnele kamnite na vhodu, pomislila je, da je Stephena morda ubila podvojitev, dvojna dediščina. Kajti tam je bil, še vedno živ, kljub vsemu še vedno živ, moški brez vsakega sovraštva v sebi, edini moški v Evropi. je tisto noč v Pragi jokal, ker sta šla obiskat njegovo teto, zdaj je bila stara ženska, ki ji ni šlo preveč dobro - sredi obeda, ki ga je skuhala zanju, je zmanjkalo elektrike, bila je vsa zmedena zaradi prisilne neuspešnosti njenega gostoljubja, toda vseeno se ni hotela vrniti v London, kajti v Pragi se je počutila bolj doma - in se je v postelji obrnil k Frances in ihtel, kot je ona ihtela za Stephena in vse to se je zdelo del iste usode. Usode, ki je njima
prizanesla in jima pustila tako veliko, drug drugega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani