nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
je imela od nekdaj rada svetlobo sveč: v starih časih, v Leicestru, tistega leta, ko je živela sama in ko je srečala, jih je izdelovala sama in Mark jo je zaradi tistih sveč nenehno dražil in delal različne znane opazke o nunah in svečah ter jo spraševal, ali ni že čas, da se poroči, ona pa sploh ni imela pojma, o čem je govoril, in ko je odkrila, za kaj gre, je bila vsa iz sebe, tako ponižana je bila, ampak takrat je bilo že prepozno, bila je že uradno zaročena, sploh pa je del nje še vedno upal - če je Mark sposoben tako poznavalskih pripomb o nunah in svečah, so mu znana tudi druga uporabna življenjska dejstva, ampak seveda ni bilo tako, vse, kar je vedel, so bile prazne, sterilne in vulgarne šale iz druge roke, tako da so bili celo njeni instinkti, njeno znanje o teh rečeh, boljši, ko je prišel trenutek zanje, in bog ji je priča, da je bila že sama dovolj obupen primer. Ko je gledala v migljajoče sveče, je skušala zatreti te misli, saj bi jo sicer preveč vznemirile. Kako si je
Mark drznil priti, jo odtegniti njeni mirni samoti in ji dati tako malo v zameno zanjo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani