nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
Včasih je nostalgično znova začel pri začetku, se spominjal pogumnega, a prijaznega predavanja, ki ga je imela, nenavadne vijolične obleke, ki jo je nosila, njenega prijetnega načina, ko se je delala, kot da ji ni mar, da v ni tonika. Razmišljal je o vožnji domov in rahlem nelagodju, ki je oba zajelo proti koncu poti: njo, ker se ga je hotela iznebiti in njega, ker je bil preveč utrujen in je želel iti spat. Nato se je spomnil šoka, ko je kot v najhujši mori pred njenimi vhodnimi vrati zagledal rešilni avtomobil (sam je bil pretirano bojazljiva oseba, nenehno je pričakoval nesreče in na tisti točki še ni mogel vedeti, da se je ona dosti manj vdajala morastim razglabljanjem); in nato se je spominjal tistega, kar je zanj predstavljalo odločilni trenutek, trenutka, ko je v svetlobi ulične svetilke zagledal, kako je z njenega obraza izginila vsa barva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani