nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
Nadaljeval je z vzpenjanjem, da bi si ogledal morje, ki ga je še vedno zakrival skalni rob hriba: vzpenjal se je s težko sapo, kajti hrib je bil strm, čeprav nizek in na vrhu se je ponujal razgled, ki je bil še čudovitejši, še bolj divji, še bolj raznolik, kot bi si lahko predstavljal v temi noči. Pred njim je ležalo morje, polno otočkov, ki so se vzpenjali kot sivi tjulnji, kot delfini so iz morja dvigali svoje hrbte, se vzpenjali in brsteli, do koder je segel pogled, ekspanzija skalnatih otokov, ležečih v modrozelenem morju. Pokrajina se je zdela kot živa, kot bi kipela v dejanju svojega lastnega stvarjenja, kajti okrog vsakega otočka so se v nenehnem naraščanju in valovanju belo razbijali in padali bleščeči valovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani