nova beseda
iz Slovenije
Margaret Drabble: Zlati svetovi, poved v sobesedilu:
Ko je zjutraj pogledal skozi okno spalnice, je bilo točno pod njim morje: lahko je videl globine čiste vode in kamnite obale, lahko je videl vsakega morskega polža, vsakega loparja, vsako vetrnico, rožnato skalo, modro skalo, sivo skalo in srebrnkaste kristalinske razpoke. In ko je pogledal navzgor, je bilo tam morje in nenavadno visoko obzorje, ki se je vzpenjalo nad njim.
V naglici je navlekel nase obleko in se prebil skozi vrt, kjer je med piščanci in košarami za jastoge stal njegov motor: prebijal se je skozi bujno cvetje, škrlatno, rumeno, zeleno, ki je raslo v gostem in bohotnem dolgopecljatem obilju, nagajivke z dolgimi rumenimi vratovi in rdečimi lisami, spominčice s svojimi malimi, a popolnimi bledomodrimi cvetovi, ki so se divje razraščale ob dnu žive meje, toliko popolnosti na tako majhnem prostoru, tako ljubke in tako ponavljajoče se kot kristali, tako nenevarne, tako nezmotljive, in spet tako zelo drugačne od snežink.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani