nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Povrhu na stotine vrst rib in rakov, med njimi tako nenavadne kot prozorna oljarica golomjanka, ki živi v velikih globinah in se na površini razpoči in razkroji.
»Comephorus baikalensis, vivipara,« reče neki limnolog, potem še brez haska »endemit«, a kmalu izstopi in drugi lahko vnovič spregovorijo o njihovem zrcaljenju na površju, o nevarnih viharjih v breznih rečnih izlivov vanj, najbolj svojeglav je orkanska Sarma, o otokih in brzicah, o nenajdljivih utopljencih, ker je vsebnost mineralov tako majhna, da se kosti v njem naglo razkrojijo. Stari se spominjajo soboljev Bargusina in jesetrov, silnih vodometov, ko je jezero pahnilo na breg na tisoče omulov, razsajanj Jeznega duha in na to, da je jezero nekoč pelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani