nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Neslišno pridejo, lahkonogi zračni mehurčki, zaplešejo na ledu pri polni luni; pri njihovem dotiku se ti prsti spremenijo v rožljajoče ledene sveče. Orten vidi svoje prste, ki mu štrlijo z rok, krhke korale - počasi se skrčijo, postanejo mlahavi.
Od krila pri jurti se izlušči postava, ženska, ki spominja na kip prvega reda, zravnana seže z glavo do stropa, kamor bi Zuruj in njegovi možje segli le z roko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani