nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Kliče in stojé ploska, ko se štirje matematiki priklanjajo, prav nič rutinirano, Plotkih lahno zardelih lic, takega uspeha se ni nadejal.
Dobrodin stopi k njim, jih objame, povabi vse na ‘zakusko’, prigrizek, seveda tudi naše češkoslovaške prijatelje, Maltzahn bi rajši stopil pogledat, kaj je s kovčki, ampak pred Domom kulture Dobrodina ustavi neki moški v kapi s ščitkom, da se potem veselo zasmeje in reče, da se je Petka zmotil, kovčke najprej odložil v mestnem hotelu, ampak zdaj so že v njihovi sobi.
Ko se omamljeni vrnejo z Dobrodinove zabave, se Maltzahn prime za glavo in potoži, da so gotovo nekaj vsuli v pirogov nadev, da se mu od tistega kančka vodke, ki ga je spil, ne bi takole vrtelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani