nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
Tudi trobentaček stoji tam, ne prehudo drugačen od Kaufmannovega, vendar z drugo roko in z lasmi na glavi, zato pa mu manjka navojka; in ženska šahistka, z bujnimi prsmi, ki zna za vsak primer tudi zaigrati na citre; carski bobnar, ki zabobna, če dobi brco v zadnjico, s prisojeno blaženim obrazom Irlandovega poznejšega ‘Enigmarellea’, ki pa je znal pisati.
Okoli leta 1800 so tu imeli v svoji zbirki tudi Vaucansonovo raco, preden so jo potem zadnjikrat zasledili v Helmstedtu, skupaj s piščalkarjem, oboje že v klavrnem stanju: »Piščalkar ni več piskal, raca, vsa oskubljena, je bila le še okostje, prav čilo jedla oves, prebavila pa ga ni več,« - tako Goethe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani