nova beseda
iz Slovenije
Libuše Moníková: Fasada, poved v sobesedilu:
V tem nadstropju bo treba še v kabinet avtomatov in mehaničnih igrač, med njimi tudi skrivoma in s tveganjem izdelanih dvojnikov velike rudolfinske zbirke, ki so jo domala v celoti izropali in odvlekli na; ostanki in kopije pod steklom, nekateri nemara še delujejo. Tudi trobentaček stoji tam, ne prehudo drugačen od Kaufmannovega, vendar z drugo roko in z lasmi na glavi, zato pa mu manjka navojka; in ženska šahistka, z bujnimi prsmi, ki zna za vsak primer tudi zaigrati na citre; carski bobnar, ki zabobna, če dobi brco v zadnjico, s prisojeno blaženim obrazom Irlandovega poznejšega ‘Enigmarellea’, ki pa je znal pisati.
Okoli leta 1800 so tu imeli v svoji zbirki tudi Vaucansonovo raco, preden so jo potem zadnjikrat zasledili v Helmstedtu, skupaj s piščalkarjem, oboje že v klavrnem stanju:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani